Festival PixxelPoint 2015 – OBJEKT – 16. mednarodni festival medijskih umetnosti, Nova Gorica,  27. november – 4. december 2015
Pixxelpoint 2015: OBJECT – 16th International Media Art Festival, Nova Gorica (Slovenia) and Gorizia (Italy), 27 November – 4 December 2015
http://www.pixxelpoint.org/sl/

The claim by Igor Štromajer is bold and in line with the modern line of thoughts that describe the ends of history, art, music, humanism. It is the sign of decadence of our time. I would even call it the modernist’s  position. The end of any things calls for the emergence of new things. Where are they, what are they? Can there be empty space? The inflation of things is only surpassed by inflation of words. Marcel Duchamp was never my hero, says Borut Savski.

Iz dveh motoriziranih premičnih kosov, ki sta med seboj spojena, nastane kombinirana avtonomna stvar, katere mehanična sestava sama sugerira načine gibanja, odzivanja in s tem tudi identiteto in celo poimenovanje. Predhodno se nudi: Dvoglavo čudo, Dvoglavi zmaj… Objekt sodi v serijo prenapetih struktur, in sicer je nadgradnja zadnje tovrstne iz leta 2014, ki se je takrat popularno imenovala Kača. Vse prenapete strukture izvajajo gibanje, ki temelji na principu torzijsko zvijajočih se trakov, kjer se zvijanje trakov kombinira v različne premike celote.  Pretekli projekti so prikazani na spletni strani Prenapete strukture (http://www.3via.org/index.php?htm=prenapete_strukture/index).

No, to je zelo lepa fotografija

Stvari imajo ime, kadar so uporabne in uporabljane. Stvari trdovratno ohranjajo svoje ime, kadar so prepoznavne po svoji nekdanji funkciji – tudi če so kasnejšem trenutku predstavljene v drugem kontekstu. Npr. v galeriji. Odtočna cev je še vedno  odtočna cev, wc školjka je še vedno wc školjka. To seveda ne pomeni, da ne sprožijo zanimivih razmislekov, kadar se to izkaže kot absurdno, paradoksalno, neobičajno ali kako drugače presenetljivo. Kot ponavadi, je čudenje motiv za razmislek, sicer razmisleka/ redefinicije ni.  Nekdanje identitete, ki so vezane na nekdanje uporabnosti, le stežka odmirajo. Govorimo o razpoznavnih vzorcih, ki se jih kognitivno vedno najlažje oprimemo – veliko lažje, kot pa je ponovni ali novi razmislek.

Kaj pa v obratni smeri? Narediti stvar, ki nima predhodne uporabnosti, niti predhodne podobnosti in je sama sebi namen? Gotovo se pojavijo miselne asociacije, ki takšno stvar skušajo identificirati na podlagi podobnosti.  Stvar potemtakem morda sodi v red živali, plazilcev, zmajev, dvoglavih zmajev.

Širši pogled lahko pokaže na trenutni družbeni odnos do novega.  Ta se sicer navidezno kaže v poplavi vedno novih izdelkov in politični korektnosti do pojma kreativnosti, vendar je dejansko stanje v družbi ravno nasprotno: splošna letargija in vrnitev k tradicionalnim vrednotam.