Idejno-filozofsko-estetska zasnova:

Računalniški glasbeni algoritmi so bolj ali manj kompleksni zbiri ukazov, ki med velikim številom možnih odločitev z računalnikovo zmožnostjo velike hitrosti odločanja in z veliko mero variacij (zmožnostjo hitrega računanja) v realnem času proizvajajo muzikalične dogodke. Tej zvrsti glasbe se v sodobni glasbi od sredine stoletja pravi tudi aleatorična glasba (ko še ni bila neposredno vezana na računalniško okolje).

TURBOREBOP
in
RANDOM ACTIVITIES

TURBOREBOP (podnaslov: On the Threshold of Danceability) je koncept, ki se naslanja na eni strani na računalnikovo zmožnost preciznega štetja časa, ritma, takta – estetsko pa se spogleduje s plesnim (turbo) v sodobni (disko, tehno, rave) glasbi, na drugi strani pa z repetitivnimi ritmičnimi in melodičnimi variacijami (rebop), ki so lastnosti jazza (swing, bebop, hardbop). Posnetih je že 6 primerov, 3 pa sodijo v moj ožji izbor.

RANDOM ACTIVITIES pa so študije, ki do skrajnosti izrabljajo računalnikovo zmožnost hitrega izbiranja med najrazličnejšimi dogodki. Vodilo je, da naj računalnik ves čas izjemno naporno računa, zvočni rezultat pa naj je v nasprotju s tem zelo aritmičen. Dogodki se znotraj tovrstne nastajajoče glasbene strukture zdijo izjemno raznoliki – na nek način se zdi, da računalnik dobro `premisli` preden `zaigra` posamezni dogodek. Iz te domene so posneti trije primeri, vendar se s tem segmentom ukvarjam prav ta trenutek. Te študije so precej bolj zahtevne, ker inštrumenti niso iz domene klasičnim podobnih, temveč bolj šumi.

Zakaj se mi zdi, da je algoritmična glasba aktualna:

1. Osnovna razlika v primerjavi s skladatelji algoritmične glasbe in mojim pristopom je, da skušajo akademsko izobraženi skladatelji graditi/ komponirati na ustaljeni/ naučeni klasični človeški način, ne dopustijo pa možnosti, da je morda potrebno zagrabiti stvar z nasprotne smeri – dovoliti računalniku, da vpelje svojo estetiko. Estetiko naključnih zvokov, ki jo poznamo, če znamo prisluhniti okolju, svojemu telesu, naravi.

2. Algoritmična glasba je še precej novo, neraziskano področje, hkrati pa se zdi, da je že postalo slepo črevo, vsaj kar se akademskih krogov tiče. Glasbeni produkti te zvrsti so izjemno redki, v Sloveniji pa doslej neobstoječi. Morda so ta dejstva posledica nezavednih strahov pred vdorom tehnologije v posvečeno področje človekove kreativnosti. Dokler so stroji le orodja se zdi vse v redu, ko pa sami proizvajajo estetske rezultate, se ljudje ogradimo s poslednjim izmed argumentov – da imamo mi čustva in da smo zato le ljudje kreativni. Čeprav nimam nikakršnega namena te samopodobe spodkopavati, pa lahko zatrdim, da v določenih odročnejših (eksperimentalnih) sferah glasbenega izraza, kjer ljudje nimamo pred-stav, moje algoritmične strukture delujejo izjemno sveže, energetsko, dinamično, premišljeno, dramatično, mehko – da: celo občuteno.

3. Izdaja je moja prva množična tiskovina, doslej pa sem v javnosti nastopal kot avtor oddaj, predstavitev, voditelj intervjujev, pisec nekaterih esejev, kritik in predstavitev v različnih medijih (Radio Študent, Muska, za katalog Ars Electronica 1998, za mednarodno publikacijo Acoustic Space).

4. Visoko tehnično raven lahko zagotovim na podlagi mojih 16 let delovnih izkušenj kot tonski tehnik in producent na Radiu Študent. K projektu imam namen vključiti tudi produkcijske zmožnosti Radia Študent (računalniška obdelava, studio).

O avtorju:

Borut Savski (l. 1960) od sredine sedemdesetih let spremljam radikalne zvočne zvrsti, predvsem free-jazz, od sredine osemdesetih tudi atonalno glasbo, v devetdesetih pa sem se tudi sam lotil zvočne produkcije in raziskovanja najradikalnejših filozofsko-zvočnih smeri. Aktivno sem prisoten v javnem medijskem prostoru od leta 1984 in sicer na valovih Radia Študent Ljubljana. Od tedaj sem bil kot tehnik ali producent prisoten pri produkcijah najraznovrstnejših radijskih žanrov (oddaj, radijskih iger, snemanj nastopov, neposrednih prenosov, živih nastopov). Med leti 1992 in 1996 sem bil tudi redno zaposlen pri Radiu Študent kot vodja organizacije in izvedbe programa. V tistem času smo ponovno začeli raziskovati zmožnosti medija, se telefonsko povezovali z mednarodnim prostorom, v zadnjih letih pa se vključili v mednarodno artistično konico internet medija. Bil sem eden od nosilcev projekta Ministrstvo za eksperiment, sodeloval sem v medijskem projektu festivala Ars Electronica 1998, naslednje leto pa prijavil instalacijo ZVOČNI BIOTOP, ki pa ni bil sprejet.

Že dve leti vodim redno oddajo Huda ura, v kateri govorim o principih in prestavljam glasbo – zvočenje, ki je na meji improvizirane glasbe in algoritmične glasbe. Obe zvrsti druži prav nastajanje/ kreacija v tekočem trenutku – sproti (v realnem času). Redno se na programu najdejo tudi primeri iz moje lastne produkcije. Mojo glasbo so predstavili že na radijskih postajah v Sydneyu (Avstralija), od koder sem že dobil ugodne odzive, v Astorii (ZDA), dostopna pa je tudi na internetu (http://absurdevidence.radiostudent.si/borut/).

Iskati kakšne dodatne reference, ki bi potrdile moje mnenje, je izjemno težko. Pri nas se s to sfero bavijo redki, morda še najbolj skladatelj elektronske glasbe Bor Turel in pa Marko Košnik, s katerim sva v preteklosti tudi obilo sodelovala. Po potrebi Vašemu strokovnjaku rade volje dostavim približno enak nosilec zvoka, kakršnega želim z Vašo pomočjo tiskati.

Podobnim principom razmišljanja sledim tudi v komplementarni sferi mojega delovanja, ki so zvočne instalacije v realnih fizičnih prostorih. Za razliko od sintetičnega sveta računalnika, se tam bavim z bazičnimi akustičnimi paradoksi. Primer je bila lanska postavitev ZVOČNI BIOTOP v Galeriji Kapelica (15.-25. Junij 1999). Ob tej priložnosti smo tudi posneli 100 promocijskih kompaktnih plošč, ki pa zavoljo umanjkanja sredstev Galerije Kapelica še niso dobili svojih knjižic.

V začetku leta 2000 sem zvočno z mojo avtorsko glasbo opremil 9 minutni risani film avtorja Marjana Mančka z naslovom ‘Kako se znebiti Machota’ v produkciji Emotion filma Ljubljana, ki je bil premierno predstavljen nedavno na Portoroškem filmskem festivalu domačega filma. V filmu je poleg sihroniziranih šumov prisotno veliko glasbenih elementov, poleg tega pa za šest izmed osmih slik posebna avtorska glasba.

Borut Savski