Etnobanda 2007, 2008
V letu 2007 zasnovana kot Etnobanda Državice Ptičjestrašilne – MetastazaA
V letu 2008 so nastopi potekali pod imenom Etnobanda – MetastazaB
Prvi album Etnobande – MetastazaA (2007) je na voljo na spletni strani >Trivia Records / Zapisi -> …
Drugi album Etnobande – MetastazaB (2008) je na voljo na spletni strani >Trivia Records / Zapisi -> …
Sodelujoči
Bogdana Herman je že trideset let vodilna iskalka in pevka ljudskih pesmi in raziskovalka neznanega. Sodelovala je z velikimi slovenskimi umetniki 20. stoletja – glasbeniki, pesniki, slikarji, mojstri videoumetnosti in fotografije. Z glasom je opremljala filme in gledališke predstave. Naredila je pesniško zbirko, radijsko in nekaj televizijskih serij o slovenski ljudski glasbi in o komuniciranju. Seveda: glasba je komunikacija s seboj in z drugimi. V 21. stoletju sicer deluje znotraj različnih glasbenih žanrov, slovenska ljudska pesem pa jo bo vznemirjala do smrti. Skrbna prozodika in minimalistična kinetika, njeni značilnosti, sta tudi dva izmed mnogih estetskih elementov, ki strukturirajo Državico Ptičjestrašilno. Bogdana Herman je njena zaslužna umetnica. Ni pa še zaslužna umetnica Republike Slovenije.
Stefan Doepner, rojen 1966 v Bremnu (Nemčija). Študiral je likovno umetnost in eksperimentalni film na likovni akademiji v Bremnu (1991/1996). Od sredine 80-ih ustvarja kot intermedijski umetnik. Je soustanovitelj f18 Instituta za umetnost, informatiko in tehnologijo (1996). Področje njegovega delovanja je predvsem tehnološko podprta umetnost, robotika in zvočna umetnost. Trenutno živi in dela med Ljubljano in Hamburgom.
Borut Savski raziskuje svet t. i. estetskih strojev oziroma algoritmičnih avtonomnih elektronskih naprav, ki so zunaj estetskega prostora nefunkcionalne, kar morda pomeni, da gradi inštrumente, ki proizvajajo napake. Tehnologijo vidi kot samostojno diskurzivno polje, preko metaforičnosti tega (in še nekaterih drugih) jezika pa najde pomenske točke prešitja z ostalimi reprezentacijskimi polji – z bolj celo celoto človekovih identifikacij (spoznav, resnic).
Milena Kosec je bila od 1992 do 2007 uradno pooblaščena posvečenka Državice Ptičjestrašilne, od leta 2008 je Državičina neposredno vpletena opazovalka, od leta 1992 je diletantka, od 2000 profesionalna umetnica in od leta 2005 karierna sodobna umetnica.
Skupina se od leta 2007 druži in nastopa kot ETNOBANDA Državice Ptičjestrašilne v obliki Državičinih zvočno-svetlobnih metastaz ali pa morda kar v generični obliki Državice same.
Več o sodelujočih na spletnih straneh:
http://www.myspace.com/bogdanaherman
http://www.f18institut.org
borut
MilenaKosec
Etnobanda Državice Ptičjestrašilne: MetastazaA, 2007
Nastopi:
– v nedeljo 15. aprila 2007 ob 12.00 v Stari elektrarni, Ljubljana, v sklopu naselitve objekta Theatron.
– v petek, 31. avgusta 2007 ob 20.30 v prostoru Cirkulacija 2 v nekdanji tovarni Rog, Ljubljana.
– v soboto, 21. septembra 2007 ob 20.30 v galeriji ESC, Graz v Avstriji
Glavna značilnost nastopa je uglaševanje izbranih elementov: človeškega glasu, umetnih zvokov, svetlobnih učinkov in usklajenost duha med ustvarjalci. Med temeljne odnose štejemo relacije med kulturo in naturo, med redom in neredom, časovne lastnosti: dvojnost med trenutnim (individualnim) časom in absolutnim (dogovorjenim = konvencionalnim, kolektivnim) časom ure, vzporednost in zaporednost, sinhronost in asinhronost. Lepota nastane v stiku z divjo naturo.
/Borut Savski/
Razbita lepota | Broken beauty
Ali računalnik proizvaja/oddaja zvok ali glas? V času, ko živa bitja okamenevajo od nedopovedljive groze ali – prav nasprotno – zaradi slabitve pozornega zaznavanja in s tem tudi čutenja, računalniki pa postajajo domače živali z vse večjim smislom za ustvarjalno preinterpretacijo ukazov gospodarja, lahko opazujemo oboje. Seveda to pomeni, da je računalnik sposoben vedno znova presenečati tako gospodarja kot uporabnika – če mi sledite.
Zdaj, ko je Državica Ptičjestrašilna zavzela visoko stopnjo distance do realne države, sublimirala ali – mehkeje povedano – kot pojem sestopila v svoje nesnovno bistvo, njeni računalniki kot za šalo razgrajujejo fizikalne temelje človekove naravne artikulacije (moč, barvo, tonaliteto in če hočete – tudi privlačnost glasu – tu se fiziki seveda pridruži kemija) in to, kar računalnik razgradi, opazovalec, če se mu pač zdi, lahko znova poljubno zlaga s pomočjo okrepitve drugega čutila – za vid.
A to je samo moja trenutna interpretacija dogajanja pod naslovom Razbita lepota. Sinteza je namreč postopek, o katerem Borut Savski in Stefan Doepner pri tem projektu nočeta niti slišati.
/Bogdana Herman, zaslužna umetnica Državice Ptičjestrašilne/
V Metastazi A prisotna s fizično odsotnostjo ponazarjam tisto komponento organizma družbe, ki ne reagira na dogajanje okrog sebe. Siva masa s svojo pasivnostjo pušča, da gredo stvari svojo pot in si zato domišlja, da ne vpliva na razvoj dogodkov. V resnici pa jim omogoča prav ta in ne kakšen drugačen razvoj.
/Milena Kosec/
Etnobanda Državice Ptičjestrašilne: MetastazaB – Omnibus, 2008
Štiri zgodbe + peta: “Tipaje iščemo pot po labirintu mnogoterih vseenosti”
Nastopi v letu 2008:
– v četrtek, 17. aprila 2008 ob 20.30 v galeriji ŠKUC, Ljubljana.
– v ponedeljek, 28. aprila 2008 v multimedijskem centru Kibla, Maribor
Predstava Omnibus skupine Etnobanda je na površini linearizacija (vmeščanje v zaporedje) artefaktov spomina, ki jih generiramo vsakič na novo. Asociativno – kot deluje človeški spomin – jih nizamo, bolj ali manj naključno (torej: nelinearno in celo vzporedno), pa na koncu vseeno spet le v zaporedje. Tako se zvrstijo in med sabo prepletejo fotografije, filmi in besedila – identitetni momenti članov in članic skupine – ter neogibno sestavijo v celoto – zgodbo. Zgodba je kot racionalizacija – vedno se (na koncu) rodi le še ena zgodba. Oziroma štiri in peta.
Peta je “vaja v Slogi”, kar je besedna igra: Kino Sloga, kjer je bil sprva predviden nastop, je bil nekoč porno-kino, v Omnibusu pa pomeni kolektivni moment kreacije – kjer se individualne zgodbe prepletejo.
Vseh pet zgodb je v veliki meri improviziranih – vzporedno nastajajočih in prvi trenutek še neulovljivih. Osnovna nit je zvok in človeški glas, ki zaradi lahkosti bivajo veliko bolj vzporedno / sočasno, kot pa to pritiče kulturno “trši” vizualizirani zgodbi. Omejen čas (definirana začetek in konec) jih vendarle zlepi skupaj v celost – končnost. Končnost – zaključenost je torej trenutek (moment; navorna sila), ki zahteva, da zgodba na vsak način nastane.
Tri nastope v letu 2007 je podprla Mestna občina Ljubljana, oddelek za kulturo – projektni razpis za glasbene umetnosti. V letu 2008 pa je dva nastopa podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenija.
